V Jeruzalemu in osrednjem Izraelu so izbruhnili siloviti spopadi med policijo in stotinami ultraortodoksnih judov, ki nasprotujejo obveznemu služenju vojaškega roka. Protestniki so se zbrali v bližini nabornih centrov, da bi izrazili nasprotovanje vključevanju svoje skupnosti v vojsko, kar je privedlo do napetih soočenj z varnostnimi organi. Ta notranji konflikt se odvija v času, ko Izrael nadaljuje obsežne operacije na palestinskih ozemljih in hkrati zaostruje pogoje za delovanje mednarodnih organizacij. Istočasno se humanitarna kriza v Gazi poglablja, saj je 37 mednarodnih nevladnih organizacij, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfamom, od začetka leta izgubilo dovoljenje za delo. Po navedbah Philippa Lazzarinija iz agencije UNRWA gre za nevaren precedens, ki sledi novim pritiskom izraelskega parlamenta na agencijo ZN za palestinske begunce. Medtem ko se Izrael sooča z mednarodnimi kritikami glede humanitarne dostopnosti, sta Ciper in Grčija z državo podpisala nova sporazuma o vojaškem sodelovanju, kar nakazuje na krepitev regionalnih obrambnih zavezništev kljub trajajočim konfliktom.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v svojem video nagovoru ob prihodu novega leta ponovno poudaril pomen doktrine "Modra domovina" (Mavi Vatan) in napovedal odločno zaščito turških interesov v Vzhodnem Sredozemlju. Erdogan je v govoru izpostavil, da Turčija pozorno spremlja naraščajoče izzive in grožnje, ki so uperjene proti interesom države ter turško-ciprskega ljudstva. Predsednik je poudaril, da Ankara ne bo dopustila uveljavljanja gotovih dejstev, kraj ali piratstva na območjih, ki jih smatra za del svoje pomorske jurisdikcije. Njegove izjave prihajajo v času stalnih napetosti glede razmejitve morskih meja in izkoriščanja energetskih virov, pri čemer doktrina Modre domovine služi kot strateški okvir za turške zahteve nad obsežnimi deli Egejskega in Sredozemskega morja. Erdoganov nastop utrjuje smer turške zunanje politike, ki temelji na asertivni zaščiti nacionalnih interesov. Čeprav je poudaril, da si država ne prizadeva za ozemeljsko širitev, njegovo opozorilo o neupoštevanju groženj nakazuje na pripravljenost Turčije na morebitne nove konflikte ali diplomatska zaostrovanja v regiji, kar neposredno vpliva na stabilnost v južnem delu Evropske unije.

Otoška država Ciper je z začetkom novega leta uradno prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije. To je prvič od vstopa države v povezavo leta 2004, da bo ta majhna in še vedno razdeljena sredozemska država vodila procese odločanja v EU. Prevzem funkcije predstavlja velik izziv za ciprsko administracijo, saj se bo morala spopadati s številnimi zahtevnimi nalogami na evropskem parketu. Predsedovanje prihaja v času, ko se Evropska unija srečuje z večjimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki zahtevajo usklajeno delovanje vseh držav članic. Za Ciper ta vloga pomeni stopiti na velik mednarodni oder in dokazati svojo sposobnost vodenja kljub majhnosti in specifičnim geopolitičnim razmeram na otoku. Čeprav so pričakovanja visoka, bo ciprska vlada morala v naslednjih mesecih usmerjati pogajanja o ključnih zakonodajnih paketih in proračunskih vprašanjih, ki bodo oblikovala prihodnost unije.

Iran je sporočil, da ne bo izpolnjeval zahtev jedrskega nadzornega organa ZN za inšpekcijo svojih bombardiranih jedrskih lokacij, dokler IAEA ne bo zagotovila novih smernic.

Grški zunanji minister Giorgos Gerapetritis se je po telefonu pogovarjal z egiptovskim kolegom Badrom Abdelatijem o dvostranskih vprašanjih in regionalnem razvoju v okviru strateškega partnerstva med Grčijo in Egiptom. Ministra sta izrazila pripravljenost za okrepitev sodelovanja in poudarila pomen skorajšnjega trilateralnega srečanja med Grčijo, Ciprom in Egiptom.

Grčija, Ciper in Izrael so podpisali skupni akcijski načrt za leto 2026, kar utrjuje dolgoročne strateške odnose med državami. Grški poslanec in profesor mednarodnega prava Angelos Sirigos je poudaril, da je Turčija s svojimi slabimi odnosi z Izraelom povzročila, da se je Izrael leta 2010 obrnil k Grčiji in Cipru. Okrepili so tudi program obrambnega sodelovanja med Grčijo in Izraelom.

ZDA so pozvale strani v konfliktu v Sudanu k takojšnji prekinitvi ognja. Sudanski premier je pozval Združene narode, naj podprejo načrt njegove vlade za ponovno vzpostavitev stabilnosti. Ameriški sodnik je odredil Trumpovi administraciji, da vrne 137 državljanov Venezuele, ki so bili deportirani v salvadorski zapor.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po tristranskem vrhu z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom in ciprskim predsednikom Nikosom Christodoulidesom opozoril, da bo odziv na morebitni iranski napad na Izrael zelo oster. Voditelji Izraela, Grčije in Cipra so se sestali v Jeruzalemu, da bi okrepili tristranski dialog v luči napetosti s Turčijo.

Izrael, Grčija in Ciper so podpisali skupni vojaški načrt za leto 2026, s čimer so formalizirali trilateralno obrambno sodelovanje, namenjeno oblikovanju enotne fronte proti Turčiji. Sporazum vključuje skupne vaje, usposabljanja in strokovne delovne skupine na različnih področjih.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis se je udeležil trilateralnega vrha Grčije, Cipra in Izraela v Jeruzalemu. Srečanje je poudarilo sodelovanje med državami na področjih obrambe, varnosti, energije, inovacij, povezljivosti in civilne zaščite. To je prvo takšno srečanje po septembru 2023, ki stremi k okrepitvi odnosov med državami.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je komentiral tristransko srečanje med Izraelom, Grčijo in Ciprom v Jeruzalemu in poudaril, da Ankara ne bo dovolila kršitev svojih pravic v Egejskem in Sredozemskem morju. Grški zunanji minister Giorgos Gerapetritis je medtem izpostavil pomen ohranjanja odprtih komunikacijskih kanalov s Turčijo za preprečevanje napetosti. Napovedano je tudi srečanje med grškim premierjem Micotakisem in Erdoganom v Ankari v prihodnjih mesecih.

Grčija, Ciper in Izrael so v Nikoziji podpisali "Skupni akcijski načrt Grčije, Cipra in Izraela" ter "Program obrambnega sodelovanja Grčije in Izraela" za leto 2026. Dogovori vključujejo skupne vaje, usposabljanja specialnih sil, sestanke in pogovore o energetskih vprašanjih, s čimer te države krepijo sodelovanje na področju obrambe in energetike.